V večini podjetij se trenutno pripravljajo načrti, kako in s kakšno hitrostjo se bodo uslužbenci ponovno vrnili na svoja ustaljena delovna mesta. Ob tem se bolj kot kadar koli v ospredje postavlja varnost in dobro počutje delavcev, pomembno pa je, da se delavci čimprej vrnejo na svoja delovna mesta.
Delo je navsezadnje socialno dejanje, v teh časih se delavci dnevno izmenjujejo s svojimi kolegi, v pisarnah so jim na razpolago delovna orodja, potrebna za razvoj novih idej. Podpora pa ne velja samo za lastne delavce, temveč tudi za povratek delavcev kupcev na svoja delovna mesta.
V mnogih podjetjih se vodstva sestajajo z delavci, kolikor to razmere dovoljujejo, in izvajajo ankete o počutju delavcev, katerih mnogi še podobne krize niso nikoli doživeli. Pomembno je namreč ugotoviti, kakšne pomisleke imajo in kaj jih lahko motivira, da se ob najnižji možni ogroženosti ponovno vrnejo v pisarne.
Rezultati anket kažejo, da bi se tretjina delavcev najraje takoj vrnila na delo v pisarne, tretjina njih je precej neodločna glede tega, kdaj bi se lahko vrnili na svoja delovna mesta, tretjina pa ima pomisleke glede vrnitve, in sicer zaradi zdravstvenih pogojev ali pa na osnovi lastnih izkušenj z virusom ali izkušenj v svoji družini. Tisti, ki si želijo čimprejšnje vrnitve, pogrešajo druženje s svojimi sodelavci, manjkajo pa jim tudi okvirni pogoji in orodja za delo, ki ga nudi pisarniško okolje, kot npr. ergonomski pisarniški stoli, nastavljive mize, tiskalniki ipd.
Vsekakor pa se bodo delavci vrnili v precej spremenjeno delovno okolje, pomembna pa je identifikacija z vrednotami podjetja in pripadnost podjetju, torej tisto, kar se pogreša ob daljši odsotnosti. Glavna naloga podjetja pa je, da omogočijo vrnitev na delovna mesta, kjer se bodo delavci počutili varno.